15. dec. 2010

Vonj po cimetu....

Vonj po cimetu, mrzli prsti, kape, šali, sneg… Z željo, da bi še padal in prinašal mir.  Upočasni nam ritem, večeri so dolgi in čas počasneje mineva. Knjige, ki so se nabirale na polici  nas vabijo k branju.
In pa drevešček. Mora biti.  Čeprav tradicija veleva, da se ga postavlja dan pred božičem, vedno nekaj dni prehitevamo  in podaljšamo  božični čas v naših domovih.
Okraski so stari, novi, pečeni, zlepljeni. Nekateri nam obudijo spomine, drugi nas navdušujejo z izvirnostjo, spet tretji so proizvod drobnih prstkov in prvih umetniških podvigov. Naj bo pisan, eleganten, skromen, decenten,  samo da je in da je naš. Naj bo umeten, pravi, naj bodo zelene ali suhe veje. V decembrskih dneh naj nas potolaži, razveseli, pomiri….


Ni komentarjev:

Objavite komentar