30. sep. 2014

Blog in Instagram





Moj blog živi že pet let. Včasih malo životari, včasih malo počiva, v povprečju pa je aktiven. Tako kot njegova lastnica.  Kakorkoli, postal je nekakšna stalnica v mojem življenju, in vsi izbrani blogi, katere spremljam in dodajam prav tako. Nekaj slovenskih, več   tujih, od vsepovsod.
Našla sem si sorodne duše po celem svetu, ki me praviloma vsakodnevno, predvsem ob delavnikih zjutraj, pospremijo v nov dan.
Logična posledica bloganja je bil instagram, ki je nekakšna slikovna, precej bolj enostavna,  podaljšana roka spletnega dnevnika.
Nekateri instagramovci, katere spremljam, so iz sfere bloganja, nekaj pa je novih, predvsem, kar me še posebej veseli, slovenskih.
Družijo nas podobne stvari. Naj bo to  roža v vazi, vabljivo  pecivo, utrinki narave, naši štirinožni prijatelji. Vsem nam je skupno  veselje do lepega.
In  pozitivne stvari, ki nam polepšajo dan in nas navdahnejo z energijo, ki jo  v vsakdanu še kako potrebujemo.
»Vila_Malina«  čara v svojem stanovanju, navdihuje me s svojim, do popolnosti izdelanim odnosom do bivanja, svojega doma in družine.
 »Percepcija« , Polona  s svojo izvirnostjo in čutom za drobne stvari. S svojimi objavami nas prepričata ambasadorki Max Mare  »Lavivavera – viva in vera«.  »Podmojimoknom« me bodri s pozitivnimi mislimi, »zelenomodra« nežna dušica pa s prekrasnimi subtilnimi fotografijami.
Da ne omenjam deklet, ki jima uspeva objavljati prekrasne fotografije gora, drage  Ane »cinnamon and thyme«, ki je bila eden od razlogov, da sem začela blogati in še bi lahko naštevala.
Tukaj je še do popolnosti premišljena »anjascnk«, avantgarden  »_Nicholas«, navdihujoča »acetinski«, ljubiteljica gora »malaposastmici«, »Urikuri«  z najlepšimi akvareli in še in še in še sorodnih duš bi lahko naštela.
Najdejo pa se tudi nergači, ki ne dojamejo da je instagram prosta volja, predvsem namenjen lepemu.
Če ti je kaj všeč le to označiš, ali pa potuješ naprej. Ni potrebno objavljati negativnih komentarjev, ker instagram ni twitter in ne facebook. Zagrenjenosti tukaj nočemo, prav tako ne  izlivanja lastnih kompleksov na druge.
Najboljša stvar instagrama je v tem, da si lahko svoj krog spremljevalcev izbiramo. Lahko jih dodajamo ali odstranjujemo. To bi bilo dobro tudi v resničnem življenju. 



 "broskolinifini"

 "cinnamonandthyme"



"percepcija"

"sdemek"



"villamalina"


 "anjascnk"


"malaposastmici"


"_nicholas"


"stajnernina"

22. sep. 2014

Kako prodati nepremičnino



Kako prodati nepremičnino? Na nepremičninskih  portalih najdemo zelo slikovito in raznoliko ponudbo. Lepe, dotrajane, vzdrževane, nove nepremičnine. Ko se lastnik odloči storiti korak prodaje, mu je edino izhodišče doseči dobro ceno. Skoraj vedno so njegova pričakovanja višja od realne vrednosti. In posledično, ko taisti prodajalec kupuje nepremičnino, skuša doseči zanj najbolj ugodno vrednost.  
Še posebno,  če v nepremičnini, ki je predmet prodaje ne živi, mu je edini cilj, le te se čim prej znebiti.
Tako se na trgu pojavljajo hiše ki so zanemarjene, zapuščene, okolica je neurejena. Na  stenah visijo fotografije prednikov in na policah so razstavljeni osebni predmeti, ki so pripadali preteklim stanovalcem. Nemalokrat se zgodi, da so omare polne oblačil pokojnikov, v kuhinjah stara konzervirana hrana. Tudi zobne krtačke in napol porabljene zobne paste, da o čistoči ne razpredam.
Povprečni kupec, ki si želi hišo kupiti, v njej ne prepozna kvalitete lokacije ali same gradnje,  temveč opazuje prostore in predmete in si predvsem želi objekt čim prej zapustiti. Vsi ti vtisi ki jih pri ogledu hiše dobi,  zameglijo realno predstavo prostorov, ki si jih  je ogledal in ne vidi njihovega potenciala.
Nemalokrat želim lastnikom razložiti naj hišo očistijo, naj mogoče vložijo nekaj denarja v pleskanje in ureditev okolice, naj odpeljejo dotrajano opremo na odpad  in zgodba prodaje bo verjetno  drugačna. V večini primerov mi ne uspe. Neuk kupec ne vidi potenciala, za vedno mu vstane v spominu vtis prvega ogleda.
V tujini se nepremičnina pred prodajo pripravi. V Ameriki sem obiskovala  »Estate sale«. Namenjeni so izpraznitvi objekta, ki bo predmet prodaje. Tako lahko za smešne cene kupci dobijo predmete, katerih  lastniki ne potrebujejo več. Spomnim se, da je prijateljica na ta način kupila krasen jedilni pribor, knjige, dekoracijo.
In ko je hiša izpraznjena stvari,  jo lastniki ali servisi s tovrstno ponudbo očistijo in prepleskajo. Kuhinja in kopalnica, ki navadno v hišah ostaneta sta pripravljeni na novega uporabnika. In to je čas, ko nastopijo ogledi za potencialne kupce. Očiščena in svetla hiša išče nove lastnike, prodajalci pa s takim pristopom dosežejo navadno višjo ceno in tudi proces prodaje je hitrejši.
V Sloveniji nepremičninski trg ni urejen. Veliki večini agentov je edini cilj hitra prodaja in hiter zaslužek, ne sodelujejo s prodajalci pri ureditvi  dokumentacije, kaj šele, da bi poskušali nekaj več časa posvetiti samemu izgledu predmeta prodaje. Eno nepremičnino prodaja več agencij, podatki in velikokrat tudi cena, so neusklajeni. Prodajalci v paniki po prodaji podpisujejo pogodbe vsevprek, agencije kličejo lastnike in jim obljubljajo skorajšnjo prodajo, samo da pridobijo posel.
Sama bi želela da bi bilo drugače. Da bi bilo delo opravljeno strokovno, da bi bili vsi sodelujoči v procesu prodaje in nakupa ob zaključku postopka  zadovoljni. 


                                                       PREJ IN POTEM
 



                                                       PREJ IN POTEM
 

                                                            PREJ IN POTEM

                                                            PREJ IN POTEM

                                                             PREJ IN POTEM



26. avg. 2014

52 letna gospodična v Bohinju



Včeraj so napovedovali lepo vreme in po dolgem času sem se dogovorila za ogled hišice v Bohinju, kjer ima »dež ta mlade«. No, deževalo je že na Bledu. Drevesa na našem vrtu so se tako ali tako odločila, da je jesen in pridno odlagajo listje, kakšen mesec prezgodaj.
Kakorkoli, ni mi žal današnjega ogleda.
Idilična hiška je bila izgrajena v letu 1962 in do danes, razen rednega vzdrževanja, kot je barvanje , manjša popravila  in malo modernizacije ni bila spremenjena. To pa je tisto, kar me je najbolj očaralo. Garaža, ki je bila izgrajena za fičkota ali mogoče za katrco, danes ne služi več svojemu namenu.
Prostori so razporejeni premišljeno, manjša kuhinjica, kopalnica in večji dnevni prostor, tri spalnice, vse z balkoni in prekrasnimi razgledi proti vršacem.
Hišica , čudovita lokacija Ribčevega laza in bližina Bohinjskega jezera, ki je oddaljeno nekaj korakov so oaza miru, kjer ti lahko na pot pride samo kakšna dobra knjiga, film ali dobrodošel  prijatelj.  
Mogoče me je na zavetje miru spominjal dež, prihajajoča jesen in 15 stopinj v avgustu, najbrž pa 52 letna gospodična hiška, ki se za svoja leta drži izvrstno.