28. jul. 2014

Ponedeljkova revija

25. jul. 2014

Julijski petek, ki je jesenski



Petek je dan za metek. Nekako bo držalo za današnji dan. Približujemo se vrhuncu, no, ali pa smo že tam, turistične sezone na Bledu. Na ulici naj bi mrgolelo turistov, delati pa bi bilo zaradi vročine nemogoče.
Ampak temu ni tako. Tam nekje okoli 20 stopinj, tik pred tem, da prične deževati, vlaga iz vrta mi povzroča migreno, Juna, ki postaja stara dama, nepretrgoma smrči na kavču, zbudi se le ob menjavi položaja. Turistov pa ni. Razen azijcev, ki svoj sprehod po Bledu zaključijo ob sedmih zjutraj in gredo naprej. Včasih se ustavijo na našem vrtu in slikajo vse kar jim pride pred kamero, najraje Juno in mene, ko opravljava jutranji ritual.
Popoldne bi se navadno julijskega petka šla kopat v jezero. Bog ne daj danes, potrebno se bo bolj toplo obleči. Še najboljši recept bi bila dobra knjiga in zavetje spalnice.
Pozitvne misli morajo biti prisotne in današnji dan je idealen za delo. Tudi to je nekaj, zato nekaj pozitivno delovnih utrinkov iz pisarne. 





24. jul. 2014

Pravila stila ali kako naj bi bilo



V zadnji izdaji Ambienta sem se med prebiranjem ustavila pri članku Danaje Vegelj. Nekako me prehiti s svojim pisanjem,  pod vsako njeno kolumno bi se lahko podpisala. Razmišljanje o etiketiranju modnih znamk, ko oblačenje ni več stil, temveč postane reklamno orodje blagovnih znamk.  Naj se napisi vidijo povsod.  Na torbicah, čevljih, na nas, v naši okolici, na avtu, ki ga vozimo, na obuvalu, v katerem se ne da hoditi. Včasih vse skupaj deluje že burleskno. Nekakšen indigo, ki ga srečuješ na ulicah mest. Torbice LV, kupljene na  stojnicah čez mejo, ure, katerim pravim »rolči«,  iz nakupa na isti stojnici. Po možnosti v kombinaciji s plastičnimi sandali za na plažo.
Pri urejanju naših domovanj je situacija precej podobna, le da malo manj očitna, ker stanovanj in hiš pač ne srečujemo na cesti. Vse kar je dobrega na odpad, nič novih oblazinjenj starih kosov, hitro v najbližji  »ceneje ne gre« in instant  domovanje, takšno, kot ga imajo sosedovi je nared.
Včasih najdem kakšno blagovno znamko, ki je brez etiket, kvalitetnih materialov in nekako trajnica za nekaj sezon. Med zadnjim potepanjem sem tako uživala v »COS«, ki je počitek po omenjanju Moschinove zadnje kolekcije, ki je svojo tržno nišo našel na ruskem trgu. Moto, ni važno kako izgleda, ni važno počutje, pomembno je da se vidi cena, je očitno več kot našel svoje uporabnike.
Želim si, da bi posegali po plaščih, ki nam visijo v omari že več let, da bi škornje vsako sezono odnesli k čevljarju in jih pripravili za naslednjo, da bi volnen pulover, ki nam ni več všeč razparali in naredili novega. In da bi torbico, ki je v družini prisotna že več let, recimo izpod rok gospe  Grošelj, klasična črna, ponosno dopolnjevala naš večerni outfit. Nove kose bi kupovali skrbno načrtovano, prisotna bi bila nekaj časna želja. Da se trend iz brezglavega nakupovanja obrne v skrbno načrtovane projekte, ki bi nas na nek način osrečevali. 












18. jul. 2014

Poletje 2014



Najbrž ni pretirano resne razlage zakaj je od moje zadnje objave minil cel mesec in kakšen dan več. Razlog gre pripisati mesecu juniju, ki je med drugimi moj najljubši, nosi pa tudi status naporni. Zaključki v šoli, priprave na dopust, preveč dela na enkrat, velik vrt, sajenje zelenjave in še in še bi lahko naštevala.
Dopust pa je bil tak, kot se za besedo dopust razume.
Otok Hvar in vasica Gromin Dolac sta postala del mojih poletij in ne zamenjam, če le lahko še nekaj časa.
Konec junija se s trajektom iz Splita pelješ še z nekaterimi zgodnjimi turisti, mogoče sem v podpalubju naštela avtomobilov za  prste na rokah. Jelsa in Zavala sta bili v pričakovanju turistov, prazni, domačini pa še polni pričakovanj prihajajoče sezone. Dnevi dolgi, noči hladne, skratka ne znam si zamišljati boljšega termina.
Plaža ob hišici moje prijateljice, ki v juliju in avgustu zapolni svoje kamenčke do zadnjega, je v našem času gostila nas. Le tu in tam nas je pozdravil kakšen vaščan.
Jadranje do Ščedra,  prijazen lastnik gostilnice, kosilo, ki se konča z večerjo. In da ne pozabim, knjige v neomejenih količinah. Priporočam J.K.Rowling, Nadomestne volitve. Nekaj malega časa je ostalo za kvačko in prejico in seveda 12 dni je prehitro minilo. Ostalo pa je nekaj fotografskih utrinkov, lepo shranjenih na instagramu.