23. okt. 2014

Roza






Moja mama je imela raka na dojki, ko je bila stara nekaj čez štirideset. Po uspešnem zdravljenju nima hujših posledic. Znanka je stara tudi tam okoli štirideset in prestaja kemoterapije. Tudi za njo vem, da bo vse v redu. Drugače ne more biti. Roza barva je postala simbol boja proti raku na dojki in oktober je mesec, ki je obarvan rožnato.

Prvi odstavek nima povezave z besedami, ki so navadno del mojega bloga. Razen mogoče roza barva najde svoje mesto. Najbrž ni deklice, ki v svojem odraščanju ne vidi svet rožnat. In roza nam nekako ostane za vedno. Pa naj bo močna intenzivna barva ali meni zelo ljuba, pravim ji »puder« roza. Nisem ljubiteljica roza oblačil za majhne punčke, prav tako otroške sobe poskušam opremljati v bolj nevtralnih tonih. Mi je pa roza zelo všeč pri načrtovanju brezčasno klasičnih prostorih. 






9. okt. 2014

Gap v Sloveniji



  
GAP  je od nekdaj moja priljubljena oblačilna znamka. Spomnim se let nazaj, ko sem  kupovala majhna oblačilca za majhne deklice. Nekako so vtisom iz  potovanj v tujih deželah  vedno delale družbo gapove vrečke.
Pred kratkim sem kupovala oblačilca za majhno, rdečelaso lepotičko Mijo. Po uri izbiranja in pregledovanja sem iz trgovine odkorakala s sivo, lepo jopico in sivimi  hlačkami. Roza barve na majhnih punčkah ne maram preveč. Gapova roza je bolj zamegljenega odtenka in še kar všečna. Vrečko z nakupljenim sem po tavanju po ostalih trgovinah nakupovalnega centra uspela izgubiti, tako, da sem imela razlog, da si ogledam GAP v Sloveniji in seveda ponovim nakup, tokrat v nežni peščeni barvi.
GAP je bil zadnjih deset let v zatonu. Ni imel  več prepoznavsnosti preteklih let, ki je bila izgrajena predvsem na khaki in jeans programu. Nekako  je s svojo indentiteo izgubil med množico novih nastajajočičh blagovnih znamk, katerim bi stežka pripisal prepoznavnost.
Mogoče bo novi kreativni direktorici Rebekki Bay znamki uspelo povrniti  ikonično mesto v oblačilnem prostoru.
Pomnjkanje prepoznavnosti se je pričelo nekje okrog leta 2000, pred tem pa je GAP uspešno kraljeval v svojih 1600 trgovinah po vsem svetu. Iz majhnega začetka v San Franciscu leta 1969 je številka prodajne mreže zavidljiva.
Letošnja kolekcija se spogleduje z minimalističnim COS om, kar nakazuje nov pristop Rebekke Bay. Nenazadnje je COS njen kreativni produkt, ki se je od svoje ustanovitve v letu 2007 uspešno zasidral in uveljavil na trgu.
Upam, da se GAP povrne v svoje stare dobre čase  in da bodo trgovine v Sloveniji obstale.






7. okt. 2014

Kruh iz pirine moke



Če moraš poleg vsega v življenju, misliti na pripravo hrane vsak dan, ti gre, če si normalen in ti časa primanjkuje, to na živce. Meni kuhanje ne dela problemov, ne maram pa nakupovanja in pospravljanja kuhinje po kuhi sami. Tako, da med tednom kombiniram nakuhano iz nedelje, potem pa do petka za pripravo kosil iščem kombinacije  » babica, dedek ali lahko prideva«.  Ob deževnih vikendih mi je kuhanje in pečenje v veselje, samo čas si moram vzeti. Bloganja na temo kuhanja je pri nas veliko, mojemu  okusu všečna je »cinnamon and thyme«. Ustvarjalna Ana Bulat, skupaj s prijatelji in sodelavci  izdaja knjigo, če bo tole prebirala ji res od srca čestitam.  Če ne bom vseh receptov, ki bodo  v knjigi poskusila, jo bom zagotovo  prelistavala in se virtualno hranila  ob Aninih  prekrasnih  fotografijah.
Danes vsem podobnim kuharicam kot sem sama ponujam zelo preprost in enostaven recept za zelo dober in zdrav kruh, katerega že dalj časa pečem sama, njegova prednost je, da ne vsebuje kvasa in naj bi bil zelo zdrav.
Za pripravo potrebujemo zgolj kvadraten, 20 – 25 cm dolg in cca 8 cm visok pekač in peki papir.
Zmešamo ½ kg pirine moke, malo ržene, (sama dodam še malo konopljine), ½ litra radenske, mogoče kakšno kapljico več, pest semen (dodajam tudi narezane orehe), 1 malo žličko sode bikarbone, polovico male žličke soli in to je to. V, s peki papirjem obložen pekač vlijem zmes, jo posujem s semeni  in  položim v pripravljeno ogreto pečico. Najprej kakšnih 15 minut na 200 stopinj, potem pa počasi zmanjšujem na 175 stopinj. Peče se eno uro.  Nič počivanja, gnetenja, vzhajanja, priprava vzame dobrih pet minut časa. Ko je pečen ga zavijem v kuhinjsko krpo in počakam, da se ohladi. Pa dober tek…



3. okt. 2014

Usnje na odpiralih



K današnjemu pisanju me je spodbudila objava bloga  »amberinteriordesign.com«. O usnjenih odpiralih sem razmišljala pri opremljanju stanovanja na Gorenjskem, na koncu smo se odločili za lesene, ker imamo izvedbo v zelo grobi obdelavi macesnovega lesa. Kakorkoli, se bo že pokazala prilika, da nekje namestim usnje. Od slovenskih proizvajalcev na tem mestu prednjači rujzdesign, ki ima nekaj lepih tovrstnih izdelkov. Star ali nov predalnik brez karakterja z novimi ročaji kaj hitro dobi povsem novo podobo. Tudi narezani, prepognjeni usnjeni trakovi, na katere s kleščami za usnje naredimo luknjico in dodamo  lepo matico se hitro spremenijo v odpiralo, kakršnega nima vsak.
Mogoče samo za jesensko preobrazbo naših predalnikov, ali odpiral v kuhinji. Ko se naveličamo, pa nekaj novega.