Mansfield Park

Moja duša bo vedno nepoboljšljivo romantična. »Viharni vrh« pa najbrž edina knjiga, ki se je lotim na vsakih nekaj let, z občutkom, da jo berem prvič. Najbrž se bom vedno jokala ob »Cvetju v jeseni«,  že skladba  iz filma mi zamegli oči.  Igor mi že ob prvem taktu, če sva skupaj,  reče, naj za božjo voljo ne jokam.

Sestre Bronte sem predelala do potankosti, poleg njih pa  je tukaj še Jane Austen. Presenetljivo je  dejstvo, da je ljuba Jane živela konec 18. stoletja in da  je bila knjiga Mansfield Park šele pred kratkim prevedena v slovenščino.

Zame nedvomno odkritje letošnjega  poletja, saj nisem verjela, da izvod ni ugledal našega jezika prej.
Za sodobnega bralca 21. stoletja je knjiga nauk ljubezni, prijateljstva, časti, vere, morale in lepote.   
Želela bi, da knjigo vzamejo v roke mladi bralci in da v liku glavne junakinje Fanny prepoznajo vsaj delček vrednot, ki bi še kako koristile vsakdanu zdaj.   
Po delu sta bila posneta dva filma, kar me ob dejstvu, da ju še nisem gledala neizmerno veseli. In spet smo pri jeseni,  kaminu, dobri knjigi, dobremu filmu...