Na
fakulteti, mislim, da v tretjem letniku, smo imeli predmet pri prof. Janezu Suhadolcu. Spomnim
se, da smo morali izdelati avtoportret iz črk, katere smo izrezovali iz
časopisov.
Mučila
sem se cel vikend. Prof. si je moj
izdelek ogledoval z vseh zornih kotov, list obračal na glavo, potem gledal mene, potem spet portret. Po mučni tišini me
je grdo pogledal in rekel: »Tako hudo pa spet ni… ».
Njegova
predavanja in sam predmet sem imela izredno rada, čeprav je bil prof. strah in trepet letnika. Kolega
mu je prinesel mapo v pregled, po 10 minutah ogledovanja, ga je prof. prijazno vprašal, kaj ga v življenju poleg
arhitekture zanima. Kot iz topa: »Tenis«.
»Potem
pa, dragi kolega, bi vam svetoval, da se v prihodnje bolj posvetite tenisu, na
arhitekturo pa pozabite« , je prijazno odgovoril prof.
Sama
imam rada črkovne kompozicije. Danes sem iskala primeren plakat, ki bo krasil
steno minimalistične spalnice in sem se spomnila nanj.
Pred
nekaj leti pa sem dobila v dar tudi njegov stol, ki me resnično razvedri vsakič
ko ga pogledam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar