Nekdo

Kaj pa potem?

Recimo, da si nekdo zaželi, da bi mu pri opremi bivališča pomaga arhitekt.

Čudovito. In navdno najdemo skupni jezik in projekt steče.

Obstajajo pa tudi nekdoji, ki vse vedo, ki se na vse spoznajo in praktično pomoči ne potrebujejo. Pametno se je čim prej posloviti, ker je rezultat na koncu temu primeren. Vse kar nekako ne gre skupaj se znajde  na istem mestu, piko na i, pa  postavijo barve, ker je nekdo pač ljubitelj močnih živahnih barv in so mu všeč »ploskve«. 

Tako je v bližnjem vaškem jedru nova fasada, ki najbolj spominja na sladoled "modro nebo", ki se mi je zaskutil že pri moji mlajši, ker je bil dnevno na jedilniku. Zadnjič so odstranili odre iz bližnje hiše in odrili čudovito lila- roza fasado z veličastnimi plastičnimi vrati in polkni...   Spomnim se profesorja, ki smo mu občasno dostavili kakšen ponesrečen izdelek. Vedno se je prijel za glavo in rekel: Pa kaj je to? Torta?

Pa bog ne daj, da bi imela kaj proti barvnim fasadam. Nasprotno, zgoraj omenjeni bi navduševali nekje v Južni Ameriki.

Danes slik ne bom objavljala, ker po tem ne čutim potrebe, sem pa morala izliti par besed na papir in mi bo mogoče lažje…

Moj  dober znanec, tudi arhitekt, sicer starejši gospod,  vedno trdi da je okus samo eden, dober ali slab.