Francoska pita in še kaj

Minilo je sedem dni in nekaj ur od neuspešne izdelave francoske pite. Sicer s pito ni bilo nič narobe, bila je celo zelo dobra. Vse skupaj je potekalo nekako takole. Deževna nedelja, nič nenavadnega, dandanes je nenavadno če sije sonce.

In sem si rekla, bomo pa malo več sedeli in jedli, čeprav sem kasneje svojo odločitev obžalovala, bolje bi bilo z Juno oditi na sprehod.

Najprej sem spekla kruh, potem sem poskusila nov recept za božični kolač, vmes spekla purana in za razvajen del naše družine malo piščančka v omaki, pa malo brokolijeve juhe, pa njoke in spet za izbirčno mlajšo testenine. Solata seveda, s semeni in kaj vem kaj sem še dala notri.

Ker je bil najdražji po dežurni, se mi je revež zasmilil. Do kosila še pol ure in na hitro še jabolčna sladica, nekaj med pito in drobljencem. Pred kratkim sem iz dalnjih krajev naročila posebno keramično rezilo, ki iz jabolka naredi lepe prosojne rezine, ki se ob peki spremnijo v pravo poslastico. Seveda ima rezilo varovalo, ki pa ga zaradi časovnega prihranka nisem uporabila.

In sem si odrezala del desnega palca. Na hitrico, natančno....

In sva šla. V bolnico, prijazen mlad kirurg mi je zaupal, da bo že v treh tednih veliko bolje, samo mirovati moram. Pa se je pričel veseli december. Že v kirurški ambulanti sem poskusila ali lahko držim miško, nekako gre. Ne gre pa nič ostalega. Tako da sem prislno na fotelju, prebrala sem vse, kar je bilo na pripravljenem kupu. Moji se me izogibajo, najbrž v teh dneh nisem najbolj prijazen primerek čoveške vrste. Mlajša potiho zapira vrata, najdražji iz čistega obupa kako mi ustreči, hodi s sesalcem po hiši, starejša pa ima kar naeenkrat nenormalno opravkov v Ljubljani. Edino Juna se ne da motiti in zvesto caplja za mano.

Kakorkoli, danes me je spravila v dobro voljo kava in torta pri prijateljici. Krasna lepa hiša in razumevajoča gostiteljica. Deževni nedelji navkljub. Fotografije, slabše kakovosti, pa vseeno v nadaljevanju.