Sneženi
dnevi, kava, čaj, tišina brez televizije in računalnikov in telefonov.. Včeraj sem zaključila z romanom Mala Anglija,
grške pisateljice Ioanne
Karystiani. Vsem, ki imate radi čutnost
in droban opis detajlov od srca priporočam.
Mogoče sem v nekaj delčkih pomislila na
sestre Bronte, čeprav je roman pisan v letu 2012.
»Je otok in je morje. Na prvem kraljujejo ženske, na
drugem moški. Takrat, ko se moški izkrcajo, se zamajejo temelji ženskega
mikrokozmosa. Moški je navsezadnje samo gost, obiskovalec in vendar je njegova
samozavest neizmerna: na malem Androsu se na začetku 20. stoletja po njegovi
zaslugi živi tako rekoč kot v Angliji, kjer ima večina otoških ladjarjev
pisarne in interese. Mala Anglija je tudi ime ladje s katero odpluje v smrt mož
otočanke Móshe. Ljubila ga je tudi njena sestra Orsa, a se je njuna mati sama odločila
o zakonskih zvezah svojih hčera. V tradicionalnem svetu nezakonita ljubezen
nima prihodnosti, in kot pravijo domačinke: ljubezen je kratka, bolečina pa
dolga.«
Beletrina – prepis iz knjige
Ni komentarjev:
Objavite komentar