Kopalnica v Ratečah

Prejšnji konec tedna sem se podala na kavo v Rateče. Čeprav je Bled na Gorenjskem, so pa Rateče gorenjska prvinskost. Nekaj stopinj manj kot na Bledu, o sončku ki se mi je nasmihal skozi umazano steklo mojega jeklenega konjička na Bledu, tam ni bilo ne duha ne sluha. Rahlo je naletaval sneg. In popoln mir. Na Bledu se na cesti stalno nekaj dogaja, če ne drugega, se po glavni cesti mimo jezera vozijo tovornjaki v Bohinj in nazaj. Včasi se sprašujem, kaj imajo toliko opraviti v Bohinju, ki je roko na srce, na koncu sveta in če se ne vozijo sem in tja iz navade.

Kakorkoli, Rateče so bile pomirjujoče.

In kopalnica in tlaki pri moji prijateljici tudi. Eva je prav tako prvinska, kot okolica v kateri živi.

Človek bi pomislil, da zelo zahtevna služba, ki jo opravlja, na njej ne pušča sledi. Zraven pridela preveč kilogramov krompirja, natlači cele sode kislega zelja, ki raste na njeni njivi, fižol, grah, rdeča pesa, vsega sem bila deležna za ozimnico. In hvala bogu, da take ženske obstajajo.