Z Lojzetom Spacalom se spogledujem že nekaj časa. Od všeč mi je, do popolnega navdušenja, je trajalo kar nekaj časa. Vedno sem njegove
stvaritve z zanimanjem ogledovala, dokler ni iskrica preskočila. Občutek zaljubljenosti, ki bo trajal.
V galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je bila v
petek otvoritev razstave Matrica – grafika
- slika. Trajala bo do sredine novembra in za vse ljubitelje grafike,
kamnoseške konstrukcije, Krasa in pridiha morskih valov bo pot v Kranj nujna.
Pot v Kranj bo obvezna tudi za vse , ki v sebi nosite kanček primorske duše.
Arhitektura na papirju, barvno neponovljive kompozicije,
ki bodo v navdih tudi modnim
navdušenkam, vertikale in horizontale, ki v svoji kompoziciji ustvarjajo
mehkobo in lahko bi rekla nežnost.
Umetnik, rojen na moj rojstni datum, vendar davnega leta
1907, je svoje življenje živel v viharnem obdobju protifašizma, izgnanstva, taborišč, vojne. In po slednji pionir slovenske grafike. S
svojimi deli je zaznamoval Piran, Istro, Kras.
Na otvoritvi razstave pa je moje navdušenje stopnjeval Milček Komelj.
Na nek način izpesnjena brana
beseda, slovenski jezik v vsej veličini
, ki je slikarja v nekem trenutku pričaral med nas. Omamnost v bogastvu slovenske besede
gospoda Milčka Komelja.
Nenazadnje pa hvala Marku Arnežu, idejnemu vodji razstave. Brez njega bi bil
moj odnos do mojstra grafike drugačen, kot je danes.
Ni komentarjev:
Objavite komentar