Včeraj sem ves dan sedela za računalnikom in risala.
Dokument sem odprla v priponki pošte in sproti shranjevala, samo z ikonco
shrani. Proti večeru, ko sem bila z izdelkom zadovoljna sem ga hotela
posredovati mojemu mizarju.
Pa dokumenta ni bilo. Ura je bila že blizu polnoči, ko sem
še vedno iskala risbo po računalniku, seveda neuspešno. Od nemoči bi se človek
zjokal, potem pa sem si rekla, da bo tudi nedelja bolj kisla in bom pač risala.
Kaj češ?
Zjutraj sem se lepo spravila za računalnik. In kliče
prijateljica, ki bo imela v naslednjem tednu montažo pohištva, katerega načrt
se na srečo v raznih računalniških vija vajah ni izgubil. Da ima problem z
električarjem, ki ima probleme z višinami vtikačev. Ko ji razložim, da imam
tudi jaz probleme, se spomni, da se je njej pri shranjevanju dokumenta zgodilo isto kot meni in da se to da
poiskati. In res. Lepo počasi sem šla od točke do točke in našla izgubljeno.Nekje v mapi z oznako XCVYDB125.
Hvala bogu, da so električarji, ki imajo probleme z višinami
vtičnic.
Potem je bilo pa nedeljsko dopoldne bolj prijetno.
Blogi, revije, Amazon – kupila sem si dve novi knjigi. Nekaj
utrinkov iz novega Lonnya.
Ni komentarjev:
Objavite komentar